Zahodno razmišljanje odpoveduje, ker ni bilo narejeno za spoprijemanje s spremembami. Glavni krivci za to so spoštovanje, čaščenje in samozadovoljnost, zaradi katerih smo si dovolili, da smo se zadovoljili s pomanjkljivim sistemom. Ali to pomeni, da je koncept tradicionalnega zahodnega razmišljanja, ki ga je oblikovala grška »druščina treh« (Sokrat, Platon in Aristotel), napačen? Če bi na to vprašanje odgovorili s preprostim »da« ali »ne«, bi uporabili presojevalno izrazoslovje taistega sistema. Iskanje zlata ni enako projektiranju in gradnji hiše; ko je treba snovati pot naprej, sta razčlemba in presoja premalo. (iz uvoda)
